[PDF] in kaj vse industriji ?udno je pri tej

View - Download in kaj vse industriji ?udno je pri tej

Previous PDF

Next PDF

NAROČNIK

Prvi slovenski poslovni dnevnik

| www.finance.si urEDnišTVo: (01) 30 91 540 E?PošTA: FINANCEFINANCE.SI nAro?ninE: 080 15 80

KOLUMNA

M ATEJ

AVBELJ

Kaj vam je

zamolal

Juncker?

9 ETRTE K,

1,1949

EURIBOR 6M

-0,274 %

Naa brent, London

54,57 $

SBI TOP

-0,96 %

Kako smo Slovenci vzljubili kriptoetone ...

... in kaj vse 6, 7

Preverili

smo zadnje plailne indekse osmih najvejih trgovcev

Cene grafitnih

elektrod v nebo; kaj to pomeni za jeklarno?

Novosti na

avtomobilskem salonu v Frankfurtu

KATERI PLAČUJE

NAJHITREJE?

IZVOZNIKI.SI

TOP OSEM

2, 34, 5

4, 512, 13

SANJSKO

SUBVENCIJE

Prva nanna revija v Sloveniji!

GORAN DRAGI?

Alternativna medicina

POMO ALI LE MAGNET ZA VAŠ DENAR

Razkrivamo

TOP 33

pri nas.

Preverite, kdo je na

lestvici!

ALTERN

ATIVNA MEDICINA,

POMOč ALI LE MAGNET ZA VAŠ DENAR?

Razkrivamo

zdravilcev

To morate

vedeti o

Junckerjevi

viziji EU, e ste v poslu

NAGOVOR

PREDSEDNIKA EK

industriji udnoje pri tej

2 DOGODKI IN OZADJA

www.finance.si P rojekt Evropske unije je z manjšimi napakami odliČna stvar in prepriČan sem, da zaradi vpetosti v EU čivim(o) bolje. e v Sloveniji ne dobiš slučbe, greš brez tečav delat v tujino. Že čeliš štu- dirati v tujini, to lahko narediš z razmeroma nizkimi stroški, potovanje je povsem prosto, telefoniranje z mobilnikom ni veČ nekaj, kar bi te ?nanČ- no uniČilo, enotna valuta - posebej zdaj, ko so uvedeni mehanizmi za dol- goroČno stabilnost - je super pridobitev. Našteval bi lahko še in še, deni- mo zaradi evropskih kohezijskih sredstev ima marsikatero obmoČje ure- jeno komunalno infrastrukturo, morda hiter internet ali obnovljeno šolo.

Seveda ima EU

- v primerjavi z nacionalnimi drčava- mi je razmeroma mlad projekt - svoje tečave. Reci- mo odtujenost od realnosti, razsipnost (gradnja palaČ, dvojnost parlamenta) in razkošnost birokracije, ki čeli predpisati, opisati in dajati navodila za vse pore čivlje- nja. Od Čisto osebnih, čivljenjskih dogodkov do poslo- vanja podjetij in skupnosti prebivalcev, denimo obČin.

Kako zelo obseen

projekt je EU, se je izkazalo pri brexitu oziroma pogajanjih Velike Britanije za odhod iz Unije. Razveljaviti in na novo je treba sprejeti 20 ti- soČ zakonskih besedil! Jasno, da so nekateri predpisi lahko isti, ne glede na to, ali je drčava v EU ali ne, am- pak številka je - morate priznati - impresivna.

Bes proti EU

je deloma upraviČen in razumljiv, ta nad- drčavna tvorba se je ljudem odtujila. EU bo treba spre- meniti oziroma jo prilagoditi. Osebno se mi zdi najbolj smiselno, da se ta tvorba naredi bolj okretna. Naj poe- nostavim, ukvarja naj se z manj stvarmi, pa s temi bolj intenzivno. Druga podroČja naj prepusti nacionalnim drčavam, proraČun EU je smiselno konkretno zmanj- šati. Izstop Velik Britanije se kače za takšne spremem- be primeren trenutek.

Najbolj izstopajoe podroje,

ki bi ga kazalo vrni- ti v nacionalno pristojnost, je kmetijstvo, ki pomeni

38 odstotkov proraČuna, v denarju to pomeni 55 mili-

jard evrov.

Naslednje podroje je

birokracija, »pokuri" pet odstotkov proraČuna ali osem milijard. Že bi tu našli za milijardo evrov prihrankov, bi veliko na- redili.

Na drugi strani

pa je smiselno, da EU uvede nekakšno evropsko zeleno karto, ki bi omogoČila zakonito preseljevanje, da bi prosilca vprašali po njegovih znanjih in ga mogoČe preizkusili ter pogledali njegovo pretek- lost. S tem, ko bi se odprla legalna pot za selitve, bi se zmanjšal pritisk na ilegalne migracije. Ta ukrep bi bilo smiselno kričati z investiranjem v dr- čave, iz katerih prihaja najveČ azilantov. Že bodo delovna mesta imeli v stabilizirani Libiji ali Siriji, bo pritisk na EU veliko manjši.

To je seveda

moj pogled na razvoj, preberite tudi, kako razvoj vidi pred- sednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in kako ta pogled kritizira kolumnist Matej Avbelj. uredniški komentarJanez Toma?i? janez.tomazic@ ?nance.si ivljenje nam ureja

20 tiso

predpisov. Tako obseen projekt je EU.

Predsednik evropske komisije Jean-

-Claude Juncker je veraj v govoru v evropskem parlamentu o stanju v formirana Evropska unija. Kot je po- udaril v svoji viziji, mora EU teme- ljiti na svobodi, enakosti in vladavi- ni prava. Ob tem pa nanizal vrsto re- formnih predlogov, med katerimi utegne veliko pozornosti zbuditi na- poved o vzpostavitvi vseevropske- ga organa za nadzor na podroju na- potenih delavcev ali pa predlagana sprememba pri glasovanju o davnih gotoviti soglasje vseh lanic.

Da bi Jean-Claude Juncker uvedel spre-

membe v ?nanciranje politiČnih strank, bomo pustili ob strani. Izmed pobud, ki jih je nanizal v skoraj 70-minutnem govo- ru o stanju v Uniji vČeraj v evropskem par- lamentu, smo pogledali predloge oziroma napovedi pobud, ki najbolj zadevajo posel.

O migracijah

Kot je poudaril Juncker, ima do vprašanja

migracij Evropa kolektivno odgovornost. »Žeprav sem čalosten, ker vse Članice ne kačejo iste solidarnosti, jo je Evropa kot celota dokazala," je dejal.

Ob tem je napovedal, da bo komisija

konec meseca predstavila nove predloge za vraČanje prebečnikov, predloge o so- delovanju z Afriko ter predloge o vzposta- vitvi ustreznega sistema zakonitih migra- cij. »Nezakonite migracije se bodo ustavi- le le, Če bodo migranti dobili drugo moč- nost," je dejal.

O trgovinski politiki, izvozu

Kot je dejal Juncker, mednarodna trgovina

pomeni nova delovna mesta, priločnost za podjetja. »Vsaka milijarda evrov dodatne- ga izvoza pomeni 14 tisoČ dodatnih delov- nih mest, pomeni izvoz evropskih social- nih, okoljskih norm, tudi norm na podroČ- ju varstva podatkov in prehranske varnos ti," je dejal.

Prihodnji teden bo zaČel zaČasno veljati

trgovinsko-naločbeni sporazum EU s Kana- do (CETA), z Japonsko je dosečen politiČni dogovor o novem partnerstvu, naČrtuje se politiČni dogovor z Mehiko in Jučno Ame- riko, zaČenjajo se pogajanja z Avstralijo in

Novo Zelandijo.

O stroji presoji kitajskih nalob v

Skladno s priČakovanji se je Juncker v go-

voru dotaknil vprašanja kitajskih oziroma neevropskih naločb v strateških panogah.

»Naj enkrat za vselej povem - ne zago-

varjamo naivno svobodne trgovine. Zato pri evropski komisiji predlagamo nov okvir za naločbeno presojo v evropskih strate-

ških panogah (angl. investment screening).

Že čeli tuje podjetje kupiti strateško evrop- sko pristanišČe ali pa obrambno podjetje, mora poskrbeti za preglednost. Zagotovi- ti moramo poglobljeno analizo in razpra- vo, to je naša politiČna odgovornost. Vedeti moramo, kaj se dogaja v EU, Če čelimo za- gotoviti kolektivno varnost," je poudaril.

Spomnimo, k zašČiti strateških intere-

sov so komisijo pozvale NemČija, Francija in Italija. Kot smo če poroČali, je nemška

ALBINA KENDA

albina.kenda@?nance.sivlada julija za prevzeme podjetij v strate-

ško pomembnih panogah v NemČiji za-

ostrila pravila, Če jih čelijo prevzeti podje- tja, ki niso iz EU.

Za strateške panoge so v NemČiji pre-

poznali oskrbo z vodo, telekomunikacijska omrečja, letališČa, bolnišnice, jedrske elek- trarne, elektrodistribucijska omrečja, pod- jetja, ki razvijajo ali proizvajajo obrambne tehnologije. V primerih podjetij, ki ne pri- hajajo iz EU ali iz evropskega zdručenja za prosto trgovino Efta, pa bi čelela prevzeti veČ kot 25-odstotni deleč posamezne druč- be v NemČiji, nameravajo v drčavi presoja- ti, ali tak prevzem pomeni tveganje bodisi za drčavno varnost bodisi za javne politike.

Treba je ohraniti kredibilno širitveno per-

spektivo za zahodni Balkan, je dejal Jun- cker. Kot pravi, se bo EU v prihodnje goto- vo širila, je pa bilo razumeti, da med novi- mi Članicami še lep Čas ne bo TurČije. »Že čelimo zašČititi zunanje meje moČne- je, moramo Romuniji in Bolgariji nemudo- ma odpreti šengenski prostor. Tudi Hrva-

ški moramo omogoČiti polnopravno Član-

stvo v šengnu, ko bodo izpolnjeni vsi kri- teriji," je dejal Juncker. »Že čelimo, da bi evro bolj zdručeval kot de- lil, mora postati enotna valuta celotne Uni- je," je dejal Juncker in predlagal uvedbo in- strumenta za pristop k evrskemu obmoČ- ju, ki bo prihodnjim Članicah zagotavljal tehniČno, morda tudi denarno predpris topno pomoČ.

O napotenih delavcih

Kot je poudaril Juncker, v EU ne sme bi-

ti drugorazrednih delavcev: »Delavci v istem kraju morajo dobiti enako plaČi lo za enako delo. Zato je evropska komi- sija če predlagala nova pravila o napote- nih delavcih."

VČeraj je šel korak dlje - napovedal je

vzpostavitev vseevropskega organa za nad- zor izvajanja evropskih pravil za napotene delavce. »Absurdno se zdi, da imamo organ za nadzor standardov v banČni uniji, nima- mo pa skupnega organa za evropski trg de- la, ki bi zagotavljal praviČnost na skupnem evropskem trgu," je dejal.

Proti socialnemu dumpingu

»V EU ne moremo imeti drugorazrednih

delavcev, Če čelimo odpraviti socialni dum- ping, pa moramo sprejeti evropski steber socialnih pravic, in to najpozneje na social- nem vrhu za praviČna delovna mesta in rast, ki bo 17. novembra 2017 v švedskem

Kot je dodal, si mora EU prizadevati

za evropsko unijo socialnih standardov, znotraj katere se bodo Članice dogovori- le, kaj je v EU socialno praviČno in nepra- viČno, ter vzpostavile evropski steber so- cialnih pravic. e pred Časom je Juncker poudaril, da je to pot h konkretnim rezultatom v čivlje- nju ljudi, saj bi morala biti Evropa z dobri- mi delovnimi pogoji, uČinkovitim trgom dela in moČnim socialnim dialogom pred- nostna naloga.

O avtomobilski industriji ter

industrijski strategiji za Evropo

»Ponosen sem na avtomobilsko industrijo,

ampak pretresen sem, ker je prišlo do na- Kaj morate podjetniki in direktorji vedeti o Junckerjevi viziji Eu

DOGODKI IN OZADJA 3

www.finance.si mernega zavajanja porabnikov in strank.

Pozivam avtomobilsko industrijo, naj po-

skrbi za spremembe, sprejme astno od- loitev. Namesto da proizvajalci zavajajo, morajo vlagati v industrijo prihodnosti, ki temelji na dekarbonizaciji."

Sicer pa si je komisija kot prednostno na-

logo do konca mandata zastavila pripravo nove industrijske strategije za Evropo. Kot je dejal Juncker, si pri komisiji elijo, da bi ter kar 32 milijonov delavcev, ki so hrbte- nica industrije na stari celini. o podnebnih spremembah

Boj proti podnebnim spremembam osta-

ja prednostna naloga EU in tu eli imeti vo- dilno vlogo v svetu. Ob tem je napovedal, da bo komisija v kratkem objavila predlo- o zaš?iti pred kibernetskimi napadi

Kot je dejal Juncker, mora EU poskrbeti tu-

di za digitalno sfero, pri emer je e predla- gala nova pravila, tako glede varstva inte- lektualne lastnine kot varstva osebnih po- datkov. (Spomnimo, maja prihodnje leto bo zaela veljati nova evropska uredba o varstvu osebnih podatkov.) ri tiso, kar 80 odstotkov evropskih pod- jetij je e bilo rtev takih napadov," je de- jal Juncker. Zato komisija predlaga obliko- kih ne moremo imeti drugorazrednih po- rabnikov.

»Ne morem sprejeti, da v nekaterih de-

eprav z isto blagovno znamko in embala- o. Slovaki si ne zasluijo manj rib v ribjih palkah. Madari si ne zasluijo manj me- sa v mesnih jedeh, ehi ne manj kakava v okoladi," je dejal Juncker. Kot je dodal,

EU e zdaj prepoveduje take prakse, bo pa

treba nacionalne organe bolj opolnomoi- ti za boj proti nezakonitim praksam tam, kjer obstajajo. o poenostavitvi glasovanja glede obdav?itve, kjer je zdaj v Eu potrebno soglasje

Juncker meni, da bi pri pomembnih

sicer s kvalicirano veino namesto s so pri odloanju o uvedbi skupne konsoli dirane osnove za davek od dobika, pri o obdavitvi digitalnega gospodarstva.

Potrebujemo bolj uinkovito EU," je de

jal Juncker. o zdru?itvi polo?ajev gospodarskega komisarja in šefa evroskupine

Kot meni Juncker, bi moral evropski komi-

sar za gospodarske in denarne zadeve pos- tati tudi predsednik evroskupine, v tej no- vi vlogi pa skrbeti za spodbujanje struktur- nih reform v lanicah. V govoru je Juncker poudaril, da se ne darske in denarne zadeve. e damo temu predlogu obraz in ime, bi to pomenilo, da bi se z vodilnega poloaja evroskupine pos- lovil Nizozemec Jeroen Dijsselbloem, bi pa misar za gospodarska in denarne zadeve

Pierre Moscovici.

Juncker bi šefa evropske komisije

naredil tudi za šefa celotne Eu

V govoru je predlagal, da bi zdruili poloaj

dnika evropskega sveta (bolj znanega kot predsednika EU). »Evropa bi bila laje ra- zumljiva, e bi jo usmerjal samo en krmar," je dejal Juncker. o ustanovitvi evropskega denarnega sklada riti v evropski denarni sklad, pri emer bo evropska komisija konkretne predloge o tej temi objavila decembra. o lo?enem evrskem prora?unu in posebnem evrskem parlamentu

Obe zamisli Juncker zavraa: poloaj

enotnega evrskega nannega ministra ter loenega prorauna za evrsko obmo je podpirata denimo Nemija in Franci- ja, predsednik evropske komisije pa pra- vi, da EU ne potrebuje loenega evrske- ga prorauna, temve mono loeno po- stavko za evrsko obmoje znotraj prora- una. »Teko tudi razumem pobudo, da bi ustanovili loen evrski parlament. Evrop ski parlament je parlament za vse," je de- jal Juncker.quotesdbs_dbs6.pdfusesText_12

[PDF] caractéristiques techniques et équipements citroën c5

[PDF] caractéristiques techniques et équipements citroën c3 picasso

[PDF] Le Nouveau GLC - Mercedes-Benz France

[PDF] Les Equipements Sous Pression (ESP) - DREAL Bretagne

[PDF] Même profession, salaires différents : les femmes professionelles

[PDF] DEMANDE D 'EQUIVALENCE

[PDF] Language test equivalence table_FINAL - NATO

[PDF] Le CAP petite enfance équivalent du BAFA - accueil fo territoriaux 15

[PDF] Faire reconnaître son diplôme d 'enseignement supérieur étranger

[PDF] Tableau des équivalences scolaires

[PDF] Tableau comparatif des systèmes scolaires - CASNAV Lille

[PDF] tableau de correspondance des tailles standard - Location de

[PDF] CAMEROUN TABLEAU COMPARATIF DES DIPLÔMES

[PDF] Schéma simplifié des études en France et au Québec

[PDF] la reconnaissance d un diplome etranger en france - Euroguidance